Pasion

Posted NeMo SvetLeave a commentPosted in Uncategorized


Preživljati dneve, zaznati čim več vsega, kar ti pride pred oči, se dotakniti čim več tistega, kar ti pride pod roko, seči v roko čim več ljudem?

Ne vem natančno, a v vsaki stvari iskati pozitivizem, četudi ti ni reč, opravilo, sistem ali človek pisan na kožo lastnega ustroja, dobrobiti ali stila.
Vse okoli so bitja, dogodki, reči “nežive” Narave, ki tvorijo vsakdanjik vsakemu od nas. Od praktične in navadne radirke, ki zbriše narobe napisano besedo prvošolca do najsodobnejših tehničnih in ostalih znanstvenih dosežkov.
Ko dam na stran vse možne družbene ureditve in se oziram le za ustreznim mestom radirke ali velikega dosežka znanosti, je začetek razumevanja delovanja vsega. Usidra se sam po sebi razgled, kako neznatna pičica smo in istočasen uvid kak čudež je tvoja stvaritev ali kako čudežno je spočetje in rojstvo tvojega. Kako se že s težavo iz bube izvije lep metulj, ker je taka njegova naravna pot do lepote.
Z opažanjem dejstev, predmetov, stvaritev in ljudi se nezavedno učimo rabiti spoštovanja, strasti in hvaležnosti.
Končen produkt takih lekcij je neznanska “lahkotnost bivanja” četudi lahko, da se vije čez bolj ali manj eksistenčno trd vsakdanjik.
“Bolj kot spoznavaš ljudi, lažje in globlje spoštuješ, razumeš človeka,” mislim, da sem so to nekje prebrala ali kar tako vem, ne spomnim se zdaj.
Aurelija Z. M.

Meditacija

Posted NeMo SvetLeave a commentPosted in Uncategorized

 

 

Meditacija
… , ki ni vezana na zunanji dražljaj ali dogodek, je v naši kulturi večinoma čas stanja,
ki ga umeščamo na urnik svoje vpetosti v način življenja.
Pomembno je, da v meditativnem času samo Smo, na kraju čistih energij,
brez pričakovanj, da nas lahko objame hvaležnosti za tisto, kar takrat doživljamo.
Tako se na nenasilen utrjujemo ali učimo zavedanja in mehkih prehodov med zaznavami in delovanji navzven.

A. Z. Mueller

Energijske slike

Posted NeMo SvetLeave a commentPosted in Uncategorized


Vse, kar izvedemo iz osnovnih sestavin od A do Ž, dobi moč energijskega dela.

Ko gre za mojstrsko dovršen obvratni obesek ali Eifflov stolp,

za sliko, v katero je umetnik vložil svojo dušo in čas.

Ko gre za poseben prostor in čas ujetja loma svetlobe na fotografijah.

Ko gre za pesem ali knjigo, v katero je vtkana moč avtorjeve besede,

v upanju, da bo človeku dala korist, misliti o izpovedi v povedih.

Tudi posebna greda na vrtu je energijski izdelek,

kamor hodi človek gledat rast; tudi takrat, ko ni potrebe.

In vsaka glasba je energijsko delo, kakor tudi ples,

četudi je dovršen z naučenostjo a prestopi mejo,

ko se plesalec zlije v interpretacijo gibalnega poslanstva.

Energijski izdelek je vsako delo,

ki ga človek zloži iz magične biti in ozaveščenosti svojih občutij in dejanj.

Tudi najbolj vsakdanje izražanje lastnih zamisli ali umetnina, ki ostaja za večno.

Ko se človek seznani z pomembnostjo lastne neznatnosti med vsemi drugimi,

takrat lahko ustvari delo z močnim energijskim vplivom.

Aurelija Z. Mueller

Obilje

Posted NeMo SvetLeave a commentPosted in Uncategorized
Med obilico vsega iščemo zase prvo skupino,
ne ravno z nujnostjo delovanja.
Bolj je nujna, vsaj zame, usmeritev duha na realni podlagi vsakdana.
Lahko mi je marsikaj všeč, se z marsičem zelo strinjam, mogoče celo čisto strinjam.
Všeč mi je ne-našemljena raznolikost, edinstvenost delovanja,
človek, ki vztrajno hodi po svoji poti in ne išče za vsako ceno stranskega izhoda.
Blizu mi je kakršnakoli aktivnost, le da je z dušo in telesom.

Všeč mi je strast, ki daje zabelo življenju in rodi ustvarjalce.
In všeč mi je vračanje-uravnovešanje energij nazaj na staro mesto, kamor tudi spadajo.

In všeč mi je ugotovitev-dokaz, da človek sam najde svoj način zdravljenja, če se potrudi.

V tem času imamo več kot dovolj izbire, da vsak zase najde podobnost tisti usmeritvi,
ki jo nosi v sebi.

Vedno se oziram na svoje trmasto srce, čeprav je pot do njega naporna, a ni mi žal.

Če malo po-dramatiziram: lahko mi vzamejo vse, lahko me vsi zapustijo,
a vedno bom tu zase, da lahko dam naprej.

Ne, da bi napeljevala na napušnost sebe ali koga drugega, le zdi se mi pomembno,
da se naučimo prebrati tisto, kar piše na lastni koži, in prepoznati svoj ritem srca.
Aurelija Z. Mueller

 

Darilo

Posted NeMo SvetLeave a commentPosted in Uncategorized

Za dobro jutro članek o besednih darilih in mislih

 

Predstavljajmo si, da želimo sorodniku, prijatelju ali znancu podariti nekaj lepega za njegov osebni praznik. Razmišljamo o tem, kaj bi morda potreboval, česa bi se razveselil. In ko smo prepričani, da vemo, kaj je to, kar mu bomo podarili, si to priskrbimo. Vendar pa to še zdaleč ni vse, kajti želimo, da je naše darilo lepo zavito, da ga krasi cvetje in morda nekaj spodbudnih ali ljubečih besed. In če imamo razvito domišljijo, potem bo tudi izročitev darila nek poseben obred, svečanost.
Kar težko si predstavljamo, da bi takšno priložnost zamudili tako, da bi si za naše darilo priskrbeli prvo stvar, ki nam pride pod roke, da bi jo nekako zamotali ali skrili v vrečko, upali, da nam med potjo ne pade v lužo in jo potisnili obdarovancu v roke, pri čemer bi nam bilo malo mar, kaj si bo ob tem mislil, kaj bo ob tem občutil.
Pa vendar se zdi, da se prepogosto obnašamo na podoben način, ko soljudem darujemo naše misli. Zdi se, kot da ne poglobimo dovolj našega razmišljanja, da bi bil lahko naš zapis jasen in tekoč. Ne potrudimo se dovolj, da bi bil zavit v čim bolj brezhiben jezik. Pozabljamo, da bi mu lahko dodali miselni cvet spodbude in ljubezni.
Ob našem pisanju se običajno ne zavedamo, da ustvarjamo srečanje v miselnem svetu – srečanje pa naj bi bil dogodek, ki prinaša srečo, širjenje življenja, nova spoznanja, vsem vpletenim, pa najsi gre za daljši sestavek, nekaj povezanih misli ali za skromno sporočilo preko interneta. Če nam je malo mar, kako bodo misel in besede, v katere je ovita, sprejeli drugi, komu so potem namenjene? Ali ni to neke vrste sebičnost?
Res je, da ne more vsak čez noč napisati filozofske razprave, kot ne more vsak podariti dragega darila, vendar pa lahko z nekaj truda vsak napiše brezhibno sporočilo, kot lahko vsak podari dragoceno darilo.
Pa vendar tudi poglobljena razprava ni nekaj, kar bi bilo nedostopno nekemu običajnemu človeku; vendar pa je nedostopno brez vloženega truda, brez poglobljenega razmišljanja, kajti Luč na Pot pravi: “Govor prihaja le z znanjem. Streži znanju in stregel boš govoru.

 

Skladovnica Časa

Posted NeMo SvetLeave a commentPosted in Uncategorized

Od vseh slabih in dobrih novic je ta, da čutiš hip, ki traja.

Vsaka preteklost nas sicer opredeljuje, a je šla in pustila vpliv v sedanjih občutkih in okoliščini.

Vsaka prihodnost ima izstrelišče na trenutni točki-momentu sedanjosti, ki je istočasno edini pravi element gradnje. In tako se začuti kolikšen čas je dal kako stvaritev in koliko je izpuščenega v nič.

Najlepše je sodelovati v trenutku realnosti, kjer je vsak naslednjič nov izziv, vabilo v vse drugače.

Gibalo Življenja je v užitku trenutka, ki nosi spet naš naslednji moment.